Vodenje lokalne skupnosti: birokratizacija politike ali politizacija birokracije?
Šifra:
Z5-9344
Obdobje:
1.9.2018 - 31.8.2020
Letni obseg:
0,33 FTE | 2018
Vodja:
Doc. dr. Simona Kukovič
Veda:
Družboslovne vede
Faze projekta in njihova realizacija:
Za uspešno realizacijo zastavljenega projekta je bistveno učinkovito in racionalno upravljanje le-tega. S tem namenom smo izdelali preglednico, v kateri je prikazan načrt uresničevanja aktivnosti podoktorskega projekta s kronološkim okvirjem.
Sodelujoče RO:
/
Sestava projektne skupine:
http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspxlang=slv&opdescr=search&opt=2&
subopt=402&code1=cmn&code2=auto&psize=1&hits=1&page=1&count=
&id=17426&slng=&search_term=kukovi%C4%8D+simona&order_by=
Bibliografske reference:
http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspxlang=slv&opdescr=search&opt=2&
subopt=400&code1=cmn&code2=auto&psize=1&hits=1&page=1&count=
&search_term=kukovi%C4%8D%20simona&id=17426&slng=&order_by=
Vsebinski opis projekta:
V tradicionalnem (weberijanskem in wilsonianskem) razumevanju odnosov med politiko in upravo obstaja jasna ločnica in hierarhija dela: politik deluje kot suvereni predstavnik političnih vrednot in interesov, medtem ko je birokrat podrejen strokovni svetovalec in izvajalec javnih politik, katerega glavna skrb je učinkovitost. V tem kontekstu vodenje po definiciji izvajajo politiki s pomočjo birokratov, ki so strokovnjaki za ustvarjanje reda in predlaganje izvedljivih možnosti za reševanje kompleksnih družebnih problemov (‘t Hart 2014, 27; ‘t Hart in Uhr 2008). Večina sodobnih avtorjev kot so Peters (1988), Aberbach, Putnam in Rockman (1981), Svara (2001), Heady (2001) ter Mouritzen in Svara (2002) se s strogo ločitvijo med upravo in politiko, ki sta jo zagovarjala Wilson in Weber ne strinja, zato so izdelali modele, ki različno opredeljujejo povezovanje uprave in politike. Konflikt med visokimi javnimi uslužbenci in političnimi funkcionarji je v upravno-politični znanosti pogosto omenjen kot osnovni problem sodobne politične oblasti in javnega vodenja. Da bi mogli razumeti proces vodenja in njegovo delovanje, je nujno, da je odnos med obema ključnima skupinama akterjev, ki nanj v največji meri vplivata, čimbolj znan in raziskan.
Podoktorski projekt je interdisciplinaren, saj združuje proučevanje dveh fenomenov, in sicer javnega vodenja ter upravno-politične dihotomije na državljanom najbližji, tj. lokalni ravni oblasti. Ker v Sloveniji vse od postavitve novega sistema lokalne samouprave leta 1994 do danes ni bilo izvedene celostne raziskave, ki bi hkrati obravnavala odnos med lokalno politiko in upravo v povezavi z javnim vodenjem, bodo dobljeni rezultati raziskave omogočili oblikovanje tipologij političnega in upravnega vodenja. Osrednje vprašanje raziskave je: »Kdo vodi občino; so to politični vodje (župani), ki so izbrani s strani občanov na volitvah, ali so voditelji javni uslužbenci (direktorji občinskih uprav), ki delujejo predvsem v senci, ali je ključna nekakšna kombinacija obojih?« Raziskovanje vodenja ni usmerjeno le na posamezne prispevke županov ali DOU, ampak je fokus raziskovanja usmerjen v načine, kako so oboji povezani med sabo in kako je delo lokalne oblasti razdeljeno med njimi. Cilj podoktorskega projekta je medsebojno povezovanje obstoječega, a razdrobljenega znanja o upravno-političnih odnosih na lokalni ravni. Hkrati na primeru slovenskega župana, pri katerem raziskujemo prekrivanje politične in administrative vloge, dokazujemo obstoj t.i. čistega križanca, doslej zgolj teoretsko nakazanega (pa nikoli jasno dokazanega) popolnega prekrivanja politične in administrativne vloge pri opravljanju javne funkcije.
Podoktorski raziskovalni projekt zajema analizo primarnih podatkov, osrednja raziskovalna metoda pa je terenska empirična raziskava s pomočjo strukturiranega večmodularnega anketnega vprašalnika med župani in DOU slovenskih občin. Opazovanje je torej usmerjeno na politične vodje in najvišje javne uslužbence v slovenskem sistemu lokalne oblasti. Poleg standardne kvantitativne metode zbiranja podatkov s pomočjo večmodularnega strukturiranega anketnega vprašalnika v interpretacijo dobljenih podatkov vključujemo tudi analizo kvalitativnih podatkov, ki jih pridobivamo s pomočjo izvedenih poglobljenih družboslovnih intervjujev. Strukturirane družboslovne intervjuje izvajamo s tistimi župani, pri katerih na podlagi analize kvantitativnih podatkov opazujemo prisotnost čistega križanca, torej četrte podobe konfiguracije Aberbacha, Putnama in Rockmana. Ker gre za prvo tovrstno dokazovanje obstoja teoretične podobe popolnega prekrivanja politične in administrativne vloge pri opravljanju javne funkcije na lokalni ravni, preko intervjujev identificiramo posledice takšnega delovanja pri vodenju občine.
