Izbrane publikacije

SLOVENSKA DRŽAVA IN POLITIKA

(Marjan Brezovšek, Miro Haček in Simona Kukovič, Založba FDV, Ljubljana, 2016)

Znanstvena monografija »Slovenska država in politika« je politološko obarvana celovita analiza slovenskega političnega sistema, s posebnim poudarkom dinamičnih elementih političnega sistema, kot so politična participacija, oblikovanja in delovanja civilne družbe, oblikovanje in delovanje političnih strank, oblikovanje koalicij na nacionalni in lokalni ravni oblasti, manjšinska problematika in podobno. Avtorji analizo slovenskega političnega sistema začenjajo s vprašanjem demokratičnega razvoja na Slovenskem in analizo demokratičnega prehoda od osamosvojitve do danes. Glede na različne aspekte političnega sistema Slovenijo avtorji v praksi uvrščajo med liberalno demokratske države, različna merjenja stopnje razvitosti demokracije pa jo uvrščajo na vrhove svojih lestvic; pri tem pa ni posebnega dvoma, da je Slovenija po vseh merilih konsolidirana demokracija. Osrednji del znanstvene monografije analizira predvsem institucionalne vidike slovenske državnosti. Od osamosvojitve je namreč Slovenija vzpostavila ustrezne demokratične institucije oblasti, implementirala skorajda vse večje družbeno-ekonomske preureditve in modernizacije ter in dosegla vse na začetku zastavljene cilje mednarodnega vključevanja. Glavni motiv za nastanek pričujoče znanstvene monografije je ugotovitev, da je zadnja leta v slovenski družbi vse več potrebe po raziskovanju dejanskega oblastnega delovanja in obnašanja demokratičnih institucij, po raziskovanju in analizi njihovih medsebojnih odnosov in odprtosti do državljanov in njihovih pobud ter po preverjanju možnosti oblikovanja in delovanja različnih organizacij civilne družbe.

SISTEM JAVNIH USLUŽBENCEV V REPUBLIKI SLOVENIJI

(Miro Haček, Založba FDV, Ljubljana, 2015)

Sistem javnih uslužbencev v širšem sistemu javne uprave nastopa kot del upravnega sistema ter hkrati obenem kot zaključen sistem, ki se po svojih značilnostih in pravnih procesualnih pravilih odziva na dražljaje svojega zunanjega in notranjega okolja ter tako nastopa v vlogi soodvisnega konstitutivnega elementa upravnega sistema. Avtor nadgrajuje teoretična sistemska izhodišča in upravno-pravni pogled na sistem javnih uslužbencev z politološkimi paradigmatskimi pristopi. Kako nasloviti problematiko korupcije v javni upravi, kako dosegati večjo učinkovitost in transparentnost delovanja javne uprave, kako pomembna je stopnja zaupanja v uprave institucije v »krhkih« postsocialističnih sistemih, kakšno vlogo ima upravna kultura in klima na delovanje javnih uslužbencev in nenazadnje tudi kakšen odnos se normativno pričakuje med javnim uslužbencem in funkcionarjem. Široka paleta pristopov, ki omogočajo aktualen in obenem znanstven prikaz problematik, s katerimi se srečuje vsaka sodobna družba ob oblikovanju učinkovitega sistema javne uprave in s tem njenega podsistema javnih uslužbencev, omogoča izreden pregled SJU v Sloveniji in primerljivo v drugih sistemih v Evropi. V monografiji so na enem mestu zbrana vsa teoretična izhodišča za razumevanje sistema javnih uslužbencev, mnogi pristopi k razumevanju aktualnih družbeno-političnih vprašanj, ki so nastopila kot posledica naraščajoče vloge javnih uslužbencev v sistemu javne uprave in celotnem družbenem sistemu, odzivanja družbe na porajajočo se problematiko in prevajanje teh odzivov v zakonodajo. Avtor konceptualne dele nadgradi s pregledom razvoja sistema javnih uslužbencev skozi čas, pri čemer je nazorno prikazan razvoj odzivanja državljanov in s tem tudi zakonodajalcev na prilagajanje upravnega (ter uslužbenskega) sistema koraku časa. Delo je obširen in hkrati pregleden doprinos k razvoju kritične upravno-politološke misli v Sloveniji.

EVROPSKA JAVNA UPRAVA

(Marjan Brezovšek in Simona Kukovič, Založba FDV, Ljubljana, 2015)

Avtorja v znanstveni monografiji z naslovom Evropska javna uprava na celovit način prikazujeta različne vidike evropske javne uprave, vključno z institucionalno ureditvijo izvršilne in upravne oblasti v Evropski uniji in razumevanjem evropskega upravnega prostora ter njegovega vpliva na nacionalno zakonodajo in upravno pravo. Poleg organizacije uprave na evropski ravni je fokus proučevanja tako tudi na evropeizaciji in upravni konvergenci, to je vplivu evropskih institucij, politik in političnih procesov na nacionalne institucije, politike in politične procese, oziroma na prilagajanju nacionalnih, političnih in upravnih sistemov spremembam na evropski ravni; po drugi strani pa je evropska upravna konvergenca in implementacija pomembna tudi za samo evropsko upravljanje in reševanje problema demokratičnega deficita Evropske unije. Na tej poti se kot ovira pokaže upravna kultura in tradicija, to je evropska upravna različnost oziroma različni upravni modeli, ki so prilagojeni specifičnostim družbenih, zgodovinskih, političnih in ekonomskih pogojev  razvoja nacionalnih držav. Ključni izziv v Evropi je tako povezan z raznolikostjo ravnanja upravnih sistemov (modelov), kar je v pričujoči monografiji prikazano s proučitvijo in primerjavo različnih upravnih modelov v Evropi (napoleonski,  skandinavski, anglosaški, germanski in tranzicijski socialistični upravni sistem). Upravni tradiciji in kulturi so velikokrat pripisani tudi razlogi za (ne)uspehe reform v posameznih državah ter pripravljenostjo na krizni menedžment, sicer pa je reformiranje javne uprave v Evropi razpeto med novim javnim menedžmentom in neoweberijanskim konceptom države, to je tržno učinkovitostjo in demokratično socialnim modelom. Na modernizacijo javne uprave v posameznih državah pa vplivajo tudi standardi Evropske unije, evropska načela in pravica do dobre uprave. Vpliv Evropske unije na trende razvoja javne uprave in javnih politik v nacionalnih državah, pa se kaže tudi v konceptu boljše regulacije v Evropski uniji in presoje učinkov te regulacije ter izboljšanju kvalitete v javni upravi. V znanstveni monografiji  sta avtorja proučila tudi učinke in vplive Evropske unije na posamezne sestavne dele javne uprave, to je na lokalno samoupravo, javne službe, javne agencije in sistem javnih uslužbencev. Znanstvena monografija tako proučuje razvoj in probleme nastanka evropskega upravnega prostora, vzroke in temelje evropske konvergence in divergence upravnih sistemov v Evropi ter evropeizacijo, torej vpliv Evropske unije na reformiranje upravnih sistemov v Evropi.

LOKALNO POLITIČNO VODENJE: SLOVENSKI ŽUPANI V PRIMERJALNI PERSPEKTIVI

(Simona Kukovič, Založba FDV, Ljubljana, 2015)

Znanstvena monografija »Lokalno politično vodenje: slovenski župani v primerjalni perspektivi« je multidisciplinarna in večdimenzionalna študija lokalnih političnih vodij, v kateri so povezane teorije, procesi, reforme ter prakse tako na slovenskem primeru kot v mednarodni perspektivi sistemov lokalnih oblasti. Gre za teoretično in empirično poglobljeno študijo lokalnega vodenja, v kateri smo oblikovali, utemeljili in razvili edinstven ter inovativen način proučevanja tematike lokalnega političnega vodenja, in sicer na dveh nivojih proučevanja. Tako v znanstveni monografiji ni zajeta le empirična študija primera slovenskih županov, temveč tudi primerjalni evropski vidik, saj slovenske župane postavljamo v evropsko okolje in jih primerjamo z njihovimi kolegi iz sedemnajstih evropskih držav. Pri tem ugotovimo, da ima Slovenija institucionalno gledano enega najmočnejših županov v Evropi, a je hkrati lokalna oblast neavtonomna in odvisna od centralne oziroma nacionalne oblasti. Poleg tega smo lokalno politično vodenje v pričujoči znanstveni monografiji proučevali skozi tri dimenzije dejavnikov, in sicer institucionalnega, kontekstualnega in osebnostnega vidika, ki smo jih tekom proučevanja razčlenili na več kazalnikov, skozi katere smo analizirali način vodenja županov ter razvili stile njihovega vodenja. Na podlagi obsežne empirične raziskave, v katero je bila vključena polovica populacije slovenskih županov, ugotovimo, da slovenski župani najpogosteje razvijejo »vizionarski« stil vodenja, sledijo »sporazumni pospeševalci«, v redkih primerih pa se pojavlja tudi stil vodenja, ki smo ga poimenovali »zaščitnik«. Med drugim je v znanstveni monografiji v primerjalni perspektivi analizirano tudi vodenje v velikih in majhnih slovenskih občinah, pri čemer smo izpostavili bistvene razlike v političnem vodenju enih in drugih županov. Razvili smo tudi lastne tipologije kot so na primer indeks demokratičnosti vodenja, tipologija lastnosti županov in tipologija mreženja županov. Znanstvena monografija »Lokalno politično vodenje: slovenski župani v primerjalni perspektivi« tako predstavlja kompleksno in sistematično metodološko znanstveno študijo, ki je bogata s povsem novimi spoznanji, ki do sedaj v slovenskem prostoru še niso bili proučevani in odkriti; njena dodatna vrednost pa je tudi aplikativna, še posebej za prihodnji razvoj slovenskega sistema lokalne oblasti.

JAVNO VODENJE: SODOBNI IZZIVI

(Marjan Brezovšek in Simona Kukovič, Založba FDV, Ljubljana, 2014)

Znanstvena monografija Javno vodenje: sodobni izzivi na povsem nov in inovativen način razvija koncept razmišljanja o vodenju v 21. stoletju, hkrati pa kritično prikazuje razvoj in značilnosti klasičnih pristopov k razumevanju vodenja. Monografija tako prikazuje preteklost, sedanjost in prihodnost pri obravnavi in raziskovanju koncepta vodenja. Evolucija vodenja zajema predindustrijske paradigme vodenja oziroma politično filozofijo vodenja, pregled vseh klasičnih teorij ter nove postmoderne teorije in pristope. 21. stoletje je namreč priča paradigmatskim premikom pri opredelitvah, študiju, raziskovanju in aplikaciji; še posebej dramatične so spremembe pri zahtevanih lastnostih in sposobnostih vodij. Pri soočenju s takšno kompleksnostjo pristopov in modelov, avtorja zagovarjata integrativni fokus pri obravnavi vodenja - to je večnivojsko, večdimenzijsko in interdisciplinarno obravnavo vodenja, ki zagovarja vodenje kot funkcijo vodij, vodenih in kompleksnostih konteksta, v katerem vodenje poteka. Alternativne, nove oblike vodenja (avtentično, kolaborativno, omrežno) omogočajo tudi razumevanje novih perspektiv vodenja in vpogled v prihodnost. Multidisciplinaren pristop je v monografiji še posebej razviden pri obravnavi disciplinarnih korenin vodenja, to je področij politologije (moč), psihologije (motivacija), managementa (upravljanja) in komuniciranja; takšno analitično razstavljanje teorij vodenja zagotovo na inovativen način omogoča razumevanje različnih novih pristopov k vodenju. Avtorja javno vodenje ne smatrata za derivat korporativnega vodenja niti ga ne zožujeta samo na izvršilno politično vodenje, ampak pravita, da je le-to kompleksno in zajema tako politično kot upravno in državljansko (civilno) vodenje, pri čemer vsako od teh področij vsebuje številne posebnosti. Monografija vključuje tudi raziskovanje prezrtega problema demokratičnega vodenja in odnosa med različnimi modeli demokracije in vodenjem. Pri tem avtorja ne raziskujeta samo nove zahtevane lastnosti in sposobnosti vodij za 21. stoletje, pač pa tudi ponujata nove rešitve glede koncepta (modela) političnega vodenja. S to knjigo avtorja izpolnjujeta praznino, ki je nastala zaradi dosedanje premajhne povezanosti različnih področij obravnave vodenja in s takšnim pristopom prispevata k boljšemu razumevanju vodenja v sedanjih kriznih časih in razmerah.

MERJENJE UPRAVLJAVSKE SPOSOBNOSTI LOKALNIH SKUPNOSTI: PRIMER SLOVENSKIH OBČIN

(Tomaž Rožen in Miro Haček, Založba FDV, Ljubljana, 2014)

Znanstvena monografija »Merjenje upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti: primer slovenskih občin« celovito predstavlja model merjenja upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti na primeru slovenskih občin. Dejavniki, ki vplivajo na stopnjo upravljavske sposobnosti lokalne skupnosti, so tako interni kot eksterni. Glavni cilj monografije je oblikovanje celovitega modela upravljavske sposobnosti. V ta namen avtorja na podlagi teoretičnih dognanj in obsežne empirične raziskave oblikujeta model, ki zaobjema več skupin dejavnikov upravljavske sposobnosti, in sicer skupine političnih, ekonomskih, upravno-organizacijskih in družbenih dejavnikov. Monografija prihaja v času, ko se v slovenski lokalni samoupravi odpirajo ključna vprašanja, ki bodo vplivala na nadaljni razvoj lokalne samouprave (ali je število občin preveliko, financiranje občin, pomen in vloga zelo majhnih občin); v tem smislu je predloženo delo aktualno in prihaja v pravem trenutku; delo namreč z uporabo modela, ki omogoča empirično merjenje upravljavske sposobnosti vsake slovenske občine ponudi znanstveno utemeljen in dokazljiv odgovor na vprašanje, kako velika mora pravzaprav biti občina, da je upravljavsko zadovoljivo sposobna, tj., da lahko občanom zagotavlja javne dobrine in storitve, zaradi katerih je pravzaprav bila sploh tudi ustanovljena.

JAVNA UPRAVA

(Marjan Brezovšek, Miro Haček in Simona Kukovič, Založba FDV, Ljubljana, 2014)

Knjiga prikazuje in analizira teoretične novosti v sodobni upravni znanosti, obravnava nove, pa tudi tradicionalne vsebine, ki so doživele pomembne spremembe v sedanjih zapletenih družbenih, gospodarskih in političnih razmerah;  vse to vpliva na diferenciacijo javne uprave in modernizacijo upravljalskih metod. Regulacijo javne uprave avtorji proučujejo v okviru in s pomočjo nove teorije institucij, ki javno upravo postavlja v širši okvir,  upravno znanost kot disciplino, ki proučuje javno upravljanje in javno upravo ter se dinamično razvija v svetu in pri nas, pa zasnujejo tudi kot empirično disciplino. Sistemsko izhodišče proučevanja javne uprave je dopolnjeno z analizo legitimnosti javne uprave in kakovosti vladanja ter novimi izzivi in odgovori na vprašanja zanesljive uprave v pristopih novega javnega vladovanja. V knjigi so posebej analizirani tudi različni vidiki slovenske javne uprave – od ustavnih izhodišč, organizacije državne uprave, javnih služb in javnih agencij do lokalne samouprave ter sistema javnih uslužbencev. Knjigo zaključujeta poglavji, ki proučujeta za razvoj javne uprave zelo pomembna razmerja odnosov med javno upravo in politiko ter upravno kulturo in zaupanjem v upravne institucije.

ORGANIZACIJA LOKALNE OBLASTI V SLOVENIJI

(Marjan Brezovšek in Simona Kukovič, Založba FDV, Ljubljana, 2012)

Monografija  se v najširšem smislu ukvarja s sistemskim vidikom organizacije lokalne oblasti v Sloveniji. Njeno organizacijo proučuje na multidisciplinaren način, pri tem pa poleg ustavno-zakonodajnega ter politološkega vidika vključuje tudi nekatere historično razvojne elemente, kot so vprašanje modelov vladanja (vladovanja) na lokalni ravni, odnosov med različnimi vejami oblasti na ravni občine ter vprašanje odnosov med različnimi ključnimi nosilci oblasti v občini. Pri tem se predvsem osredotoča na obdobje po osamosvojitvi, ki ga je zaznamovala ponovna uvedba lokalne samouprave. Avtorja posebej predstavita tudi področje odnosov med občinami in državo ter znotraj občinske odnose, to je odnose med zakonodajno in izvršno vejo oblasti v občini. Poleg modela pristojnosti avtorja za slovenske občine izoblikujeta še model odnosov med župani in podžupani ter župani in direktorji občinskih uprav.

POLITIKI IN VISOKI JAVNI USLUŽBENCI: KDO VLADA?

(Miro Haček, Založba FDV, Ljubljana, 2009)

Znanstvena študija »Politiki in visoki javni uslužbenci: kdo vlada?« analizira odnose med politiko in vrhom birokratskega aparata, ki je v upravni in politični znanosti že dolgo eden temeljnih elementov v raziskovanju birokracije in njenih značilnosti. Jasna razmejitev med politiko in birokracijo je v modernih demokracijah sicer vprašljiva in pogosto neizvedljiva, saj birokracija po eni strani ni več zadolžena zgolj in samo za implementacijo odločitev, sprejetih s strani politikov, ampak so javni uslužbenci v večini modernih demokratičnih držav vključeni tudi v proces oblikovanja politik, v okviru katerega se borijo za lastne koncepcije tistega, kar smatrajo za »dobro politiko«. Knjiga »Politiki in visoki javni uslužbenci: kdo vlada?« prinaša v primerjavi z drugimi podobnimi deli po svetu zlasti empirično kvaliteto, saj vsebuje obširno empirično študijo odnosa med slovensko politiko in vrhom birokratskega aparata. Vprašanje »kdo vlada« je vprašanje, ki si ga je zastavilo že mnogo uglednih avtorjev in na katerega čim bolj jasne odgovore išče tudi avtor študije.