Izbrane publikacije

(Simona Kukovič in Miro Haček, ur., Založba FDV, Ljubljana, 2020; brezplačni izvod na voljo tukaj)

Ustava Republike Slovenije iz leta 1991 je zagotovila lokalno samoupravo vsem prebivalcem Republike Slovenije, s čimer se je le-ta pridružila sodobnim državam v Evropi in zunaj nje, ki priznavajo neposredno in posredno pravico državljanov, da sodelujejo pri upravljanju lokalnih zadev javnega značaja. Lokalne skupnosti so tako eden glavnih stebrov vsake demokratične države, pravica državljanov (občanov), da sodelujejo pri upravljanju javnih lokalnih zadev, pa eno od temeljnih demokratičnih načel. Poleg Ustave Republike Slovenije, s pomembnim poudarkom na področju lokalne samouprave, je bil naslednji odločilen korak sprejem krovnega zakona o lokalni samoupravi decembra 1993; izvedbeni temelji za izpeljavo reforme lokalne samouprave pa so bili postavljeni s sprejemom Zakona o referendumu za ustanovitev občin leta 1994. Lokalna samouprava je tako v novi podobi začela delovati januarja 1995. Zbornik »Petindvajset let lokalne samouprave v Republiki Sloveniji« je nastal kot obeležje omenjenega jubileja; za njegovo nastajanje pa so zaslužni najuglednejši strokovnjaki slovenske lokalne samouprave s politološkega, zakonodajnega, ustavnega in upravnega področja. Posebno dodano vrednost zborniku prinašajo policy prispevki, ki so jih prispevali praktiki, torej sedanji ali pretekli župani slovenskih občin. Zbornik je tako konglomerat dvajsetih avtorjev, ki vsak s svojega vidika obravnava delovanje lokalne samouprave v Republiki Sloveniji. Zbornik je namenjen najširši strokovni javnosti s področja družboslovja in humanistike ter vsem, ki se v praksi ukvarjajo ali srečujejo s to problematiko, pa tudi vsem tistim, ki jih to posebno avtonomno področje (laično) zanima.

(Simona Kukovič, ur., Založba FDV, Ljubljana, 2019; brezplačni izvod na voljo tukaj)

Zbornik »Lokalna demokracija v Sloveniji: značilnosti lokalnih volitev 2018« predstavlja skupek šestih prispevkov, ki z različnih teoretskih in aplikativnih perspektiv obravnavajo lokalno demokracijo; središče analize so nedavne lokalne volitve. Avtorji (red. prof. dr. Miro Haček, red. prof. dr. Marjan Brezovšek, doc. dr. Simona Kukovič in mag. Sebastjan Jeretič) so analizirali različne aspekte lokalne demokracije, in sicer od uresničevanja pasivne volilne pravice na lokalnih volitvah, glasovanja, participacije in volilne udeležbe, pa vse do modernejšega bio-psiho-socialnega pogleda na lokalne volitve. Pri tem niso izpustili niti analize volilnih rezultatov, tako z vidika fenomena ponovne izvoljivosti kot tudi z vidika udejstvovanja žensk v lokalnih organih, poiskali pa so tudi odgovor(e) na vprašanje, kdo je pravzaprav zmagovalec lokalnih volitev. Glede na aktualno politično dogajanje, kjer se odvija razprava o prihodnji vlogi lokalne samouprave v slovenskem političnem sistemu, je zbornik orodje, ki omogoča strokovne in empirične utemeljitve razumevanja različnih pristopov k utrjevanju lokalne demokracije; aktualnost zbornika predstavlja analiza zadnjih lokalnih volitev 2018 ter proučevanje lokalnih volitev v okviru večdimenzionalnega povezovanja teorije, procesov ter (večletne) prakse. Avtorji prispevkov zbornika se – vsak na svoj način – ukvarjajo s spodbujanjem lokalne demokracije in želijo s svojimi analizami približati uvid, pomen, vlogo in trende lokalnih volitev tako akterjem, ki krojijo dinamiko lokalne demokracije, kot tudi širšemu krogu zainteresirane javnosti.

(Simona Kukovič in Miro Haček, Založba FDV, 2018, dostopno tukaj). 

Znanstvena monografija »Lokalno politično vodenje: glas svetnikov« se osredotoča na največjo skupino izvoljenih politikov v državi, in sicer na občinske svetnike. Občinski svetniki so ključni akterji lokalne predstavniške demokracije, saj na eni strani predstavljajo vez med občani in lokalnimi odločevalci, po drugi strani pa so kot zakonodajni organ tudi sami del občinskega vodstva in (so)določajo lokalne politike. Znanstvena monografija podaja analizo podatkov, pridobljenih na terenu, pa tudi zanimive in uporabne informacije o občinskih svetnikih, ki so lahko v pomoč praktikom, oblikovalcem (lokalnih) politik in drugim deležnikom, ki jih zanima lokalno politično vodenje. V uvodu smo izpostavili širši kontekst proučevanja občinskega sveta; v poglavjih, ki sledijo, pa analiziramo temeljna načela vodenja na lokalni ravni z vidika kolektivnega organa, osvetlili smo lokalno predstavništvo ter podrobneje analizirali vlogo in položaj občinskega sveta v veljavnem slovenskem sistemu lokalne samouprave. Obsežen del znanstvene monografije je namenjen predstavitvi rezultatov prve empirične raziskave med občinskimi svetniki v Sloveniji. S pomočjo te raziskave smo odkrili profil povprečnega slovenskega občinskega svetnika, to je moški srednjih let in srednjega statusnega razreda, ki ima močne lokalne korenine in dolgoletne izkušnje, saj to funkcijo opravlja že poldrugi mandat. Občinski svetniki imajo vzpostavljene močne povezave v nekaterih interesnih organizacijah, zlasti v športnih, kulturnih, humanitarnih in drugih društvih, medtem ko je njihovo delovanje v vodstvih političnih entitet manj pogosto. Po svojih značilnostih so bolj podobni laikom kot profesionalcem; še vedno so zvesti tradicionalnim aktivnostim občinskih svetnikov, kot so sooblikovanje glavnih ciljev občine, nadzor delovanja občinske uprave ter pomoč občinskega sveta županu in občinski upravi. Glede vlog in aktivnosti občinskih svetnikov smo ugotovili, da so občinski svetniki bolj naklonjeni opravljanjem zunanjih aktivnosti, nekoliko manj pa izvrševanju svoje vloge nadzornika župana in občinske uprave. Občinski svetniki v povprečju mesečno porabijo 23,5 ur za aktivnosti, povezane s funkcijo občinskega sveta, pri čemer največ časa namenijo sestankom občinskega sveta in njegovih delovnih teles ter pripravam nanje. Občinski svetniki imajo dobre medsebojne odnose ne glede na svojo politično opcijo; hkrati imajo tudi pogoste stike z namenom skupnega delovanja v dobro lokalne skupnosti. Pri proučevanju političnega predstavništva smo ugotovili, da so občinski svetniki nekoliko bolj naklonjeni zastopanju celotne občine, čeprav je zaznati tudi liberalni pogled zastopanja fragmentiranih skupin oziroma posamičnih interesov, zlasti tistih, s katerimi se občinski svetniki osebno povezujejo. Občinski svetniki so naklonjeni tako predstavniški in (še nekoliko bolj) participativni demokraciji, hkrati pa so naklonjeni tudi reformam, ki vključujejo različne oblike aktivnejšega neposrednega sodelovanja občanov v procesih odločanja tekom celotnega mandata. Ugotavljamo, da so slovenski občinski svetniki naklonjeni postopnemu prehodu iz tradicionalnih oblik lokalne demokracije k sodobnejšim konceptom, kar vključuje tudi izraženo podporo reformam modernizacije lokalne oblasti.

(Miro Haček, Simona Kukovič in Marjan Brezovšek, Lexington Books; Lanham, Boulder, London in New York City, ZDA, 2017)

Slovenija danes velja za svobodno državo in konsolidirano demokracijo, z nekaterimi težavami na področju korupcije, neodvisnih medijev in neodvisnega sodstva. Od svoje neodvisnosti leta 1991 je Slovenija vzpostavila demokratične institucije državne organizacije, prestrukturirala gospodarstvo in dosegla oba začetna cilja mednarodnega udejstvovanja z vstopom v EU in NATO. Slovenija je 1. januarja 2007 bila prva med nekdanjimi socialističnimi državami, ki so se odločile za prevzem skupne evropske valute. Med gradnjo demokratičnega političnega sistema je bila podvržena zelo različnim ocenam; ocenjevana je bila kot "zrela demokracija", "popolna demokracija", včasih pa tudi kot zgolj "navidezna demokracija". Negativne ocene slovenskega političnega sistema so povezane z vztrajanjem nekaterih avtoritarnih vzorcev vedenja in manipulacijo demokratičnih institucij s strani političnih strank. Knjiga, ki obsega 242 strani in je razdeljena na sedem poglavij, sledi slovenskemu razvoju iz druge najmanjše jugoslovanske republike v eno najuspešnejših nekdanjih socialističnih držav Srednje Evrope. Več informacij o knjigi je dostopnih na https://rowman.com/ISBN/9781498565363/Slovenian-Politics-and-the-State#

SLOVENSKA DRŽAVA IN POLITIKA

(Marjan Brezovšek, Miro Haček in Simona Kukovič, Založba FDV, Ljubljana, 2016)

Znanstvena monografija »Slovenska država in politika« je politološko obarvana celovita analiza slovenskega političnega sistema, s posebnim poudarkom dinamičnih elementih političnega sistema, kot so politična participacija, oblikovanja in delovanja civilne družbe, oblikovanje in delovanje političnih strank, oblikovanje koalicij na nacionalni in lokalni ravni oblasti, manjšinska problematika in podobno. Avtorji analizo slovenskega političnega sistema začenjajo s vprašanjem demokratičnega razvoja na Slovenskem in analizo demokratičnega prehoda od osamosvojitve do danes. Glede na različne aspekte političnega sistema Slovenijo avtorji v praksi uvrščajo med liberalno demokratske države, različna merjenja stopnje razvitosti demokracije pa jo uvrščajo na vrhove svojih lestvic; pri tem pa ni posebnega dvoma, da je Slovenija po vseh merilih konsolidirana demokracija. Osrednji del znanstvene monografije analizira predvsem institucionalne vidike slovenske državnosti. Od osamosvojitve je namreč Slovenija vzpostavila ustrezne demokratične institucije oblasti, implementirala skorajda vse večje družbeno-ekonomske preureditve in modernizacije ter in dosegla vse na začetku zastavljene cilje mednarodnega vključevanja. Glavni motiv za nastanek pričujoče znanstvene monografije je ugotovitev, da je zadnja leta v slovenski družbi vse več potrebe po raziskovanju dejanskega oblastnega delovanja in obnašanja demokratičnih institucij, po raziskovanju in analizi njihovih medsebojnih odnosov in odprtosti do državljanov in njihovih pobud ter po preverjanju možnosti oblikovanja in delovanja različnih organizacij civilne družbe.

SISTEM JAVNIH USLUŽBENCEV V REPUBLIKI SLOVENIJI

(Miro Haček, Založba FDV, Ljubljana, 2015)

Sistem javnih uslužbencev v širšem sistemu javne uprave nastopa kot del upravnega sistema ter hkrati obenem kot zaključen sistem, ki se po svojih značilnostih in pravnih procesualnih pravilih odziva na dražljaje svojega zunanjega in notranjega okolja ter tako nastopa v vlogi soodvisnega konstitutivnega elementa upravnega sistema. Avtor nadgrajuje teoretična sistemska izhodišča in upravno-pravni pogled na sistem javnih uslužbencev z politološkimi paradigmatskimi pristopi. Kako nasloviti problematiko korupcije v javni upravi, kako dosegati večjo učinkovitost in transparentnost delovanja javne uprave, kako pomembna je stopnja zaupanja v uprave institucije v »krhkih« postsocialističnih sistemih, kakšno vlogo ima upravna kultura in klima na delovanje javnih uslužbencev in nenazadnje tudi kakšen odnos se normativno pričakuje med javnim uslužbencem in funkcionarjem. Široka paleta pristopov, ki omogočajo aktualen in obenem znanstven prikaz problematik, s katerimi se srečuje vsaka sodobna družba ob oblikovanju učinkovitega sistema javne uprave in s tem njenega podsistema javnih uslužbencev, omogoča izreden pregled SJU v Sloveniji in primerljivo v drugih sistemih v Evropi. V monografiji so na enem mestu zbrana vsa teoretična izhodišča za razumevanje sistema javnih uslužbencev, mnogi pristopi k razumevanju aktualnih družbeno-političnih vprašanj, ki so nastopila kot posledica naraščajoče vloge javnih uslužbencev v sistemu javne uprave in celotnem družbenem sistemu, odzivanja družbe na porajajočo se problematiko in prevajanje teh odzivov v zakonodajo. Avtor konceptualne dele nadgradi s pregledom razvoja sistema javnih uslužbencev skozi čas, pri čemer je nazorno prikazan razvoj odzivanja državljanov in s tem tudi zakonodajalcev na prilagajanje upravnega (ter uslužbenskega) sistema koraku časa. Delo je obširen in hkrati pregleden doprinos k razvoju kritične upravno-politološke misli v Sloveniji.

EVROPSKA JAVNA UPRAVA

(Marjan Brezovšek in Simona Kukovič, Založba FDV, Ljubljana, 2015)

Avtorja v znanstveni monografiji z naslovom Evropska javna uprava na celovit način prikazujeta različne vidike evropske javne uprave, vključno z institucionalno ureditvijo izvršilne in upravne oblasti v Evropski uniji in razumevanjem evropskega upravnega prostora ter njegovega vpliva na nacionalno zakonodajo in upravno pravo. Poleg organizacije uprave na evropski ravni je fokus proučevanja tako tudi na evropeizaciji in upravni konvergenci, to je vplivu evropskih institucij, politik in političnih procesov na nacionalne institucije, politike in politične procese, oziroma na prilagajanju nacionalnih, političnih in upravnih sistemov spremembam na evropski ravni; po drugi strani pa je evropska upravna konvergenca in implementacija pomembna tudi za samo evropsko upravljanje in reševanje problema demokratičnega deficita Evropske unije. Na tej poti se kot ovira pokaže upravna kultura in tradicija, to je evropska upravna različnost oziroma različni upravni modeli, ki so prilagojeni specifičnostim družbenih, zgodovinskih, političnih in ekonomskih pogojev  razvoja nacionalnih držav. Ključni izziv v Evropi je tako povezan z raznolikostjo ravnanja upravnih sistemov (modelov), kar je v pričujoči monografiji prikazano s proučitvijo in primerjavo različnih upravnih modelov v Evropi (napoleonski,  skandinavski, anglosaški, germanski in tranzicijski socialistični upravni sistem). Upravni tradiciji in kulturi so velikokrat pripisani tudi razlogi za (ne)uspehe reform v posameznih državah ter pripravljenostjo na krizni menedžment, sicer pa je reformiranje javne uprave v Evropi razpeto med novim javnim menedžmentom in neoweberijanskim konceptom države, to je tržno učinkovitostjo in demokratično socialnim modelom. Na modernizacijo javne uprave v posameznih državah pa vplivajo tudi standardi Evropske unije, evropska načela in pravica do dobre uprave. Vpliv Evropske unije na trende razvoja javne uprave in javnih politik v nacionalnih državah, pa se kaže tudi v konceptu boljše regulacije v Evropski uniji in presoje učinkov te regulacije ter izboljšanju kvalitete v javni upravi. V znanstveni monografiji  sta avtorja proučila tudi učinke in vplive Evropske unije na posamezne sestavne dele javne uprave, to je na lokalno samoupravo, javne službe, javne agencije in sistem javnih uslužbencev. Znanstvena monografija tako proučuje razvoj in probleme nastanka evropskega upravnega prostora, vzroke in temelje evropske konvergence in divergence upravnih sistemov v Evropi ter evropeizacijo, torej vpliv Evropske unije na reformiranje upravnih sistemov v Evropi.

LOKALNO POLITIČNO VODENJE: SLOVENSKI ŽUPANI V PRIMERJALNI PERSPEKTIVI

(Simona Kukovič, Založba FDV, Ljubljana, 2015)

Znanstvena monografija »Lokalno politično vodenje: slovenski župani v primerjalni perspektivi« je multidisciplinarna in večdimenzionalna študija lokalnih političnih vodij, v kateri so povezane teorije, procesi, reforme ter prakse tako na slovenskem primeru kot v mednarodni perspektivi sistemov lokalnih oblasti. Gre za teoretično in empirično poglobljeno študijo lokalnega vodenja, v kateri smo oblikovali, utemeljili in razvili edinstven ter inovativen način proučevanja tematike lokalnega političnega vodenja, in sicer na dveh nivojih proučevanja. Tako v znanstveni monografiji ni zajeta le empirična študija primera slovenskih županov, temveč tudi primerjalni evropski vidik, saj slovenske župane postavljamo v evropsko okolje in jih primerjamo z njihovimi kolegi iz sedemnajstih evropskih držav. Pri tem ugotovimo, da ima Slovenija institucionalno gledano enega najmočnejših županov v Evropi, a je hkrati lokalna oblast neavtonomna in odvisna od centralne oziroma nacionalne oblasti. Poleg tega smo lokalno politično vodenje v pričujoči znanstveni monografiji proučevali skozi tri dimenzije dejavnikov, in sicer institucionalnega, kontekstualnega in osebnostnega vidika, ki smo jih tekom proučevanja razčlenili na več kazalnikov, skozi katere smo analizirali način vodenja županov ter razvili stile njihovega vodenja. Na podlagi obsežne empirične raziskave, v katero je bila vključena polovica populacije slovenskih županov, ugotovimo, da slovenski župani najpogosteje razvijejo »vizionarski« stil vodenja, sledijo »sporazumni pospeševalci«, v redkih primerih pa se pojavlja tudi stil vodenja, ki smo ga poimenovali »zaščitnik«. Med drugim je v znanstveni monografiji v primerjalni perspektivi analizirano tudi vodenje v velikih in majhnih slovenskih občinah, pri čemer smo izpostavili bistvene razlike v političnem vodenju enih in drugih županov. Razvili smo tudi lastne tipologije kot so na primer indeks demokratičnosti vodenja, tipologija lastnosti županov in tipologija mreženja županov. Znanstvena monografija »Lokalno politično vodenje: slovenski župani v primerjalni perspektivi« tako predstavlja kompleksno in sistematično metodološko znanstveno študijo, ki je bogata s povsem novimi spoznanji, ki do sedaj v slovenskem prostoru še niso bili proučevani in odkriti; njena dodatna vrednost pa je tudi aplikativna, še posebej za prihodnji razvoj slovenskega sistema lokalne oblasti.

JAVNO VODENJE: SODOBNI IZZIVI

(Marjan Brezovšek in Simona Kukovič, Založba FDV, Ljubljana, 2014)

Znanstvena monografija Javno vodenje: sodobni izzivi na povsem nov in inovativen način razvija koncept razmišljanja o vodenju v 21. stoletju, hkrati pa kritično prikazuje razvoj in značilnosti klasičnih pristopov k razumevanju vodenja. Monografija tako prikazuje preteklost, sedanjost in prihodnost pri obravnavi in raziskovanju koncepta vodenja. Evolucija vodenja zajema predindustrijske paradigme vodenja oziroma politično filozofijo vodenja, pregled vseh klasičnih teorij ter nove postmoderne teorije in pristope. 21. stoletje je namreč priča paradigmatskim premikom pri opredelitvah, študiju, raziskovanju in aplikaciji; še posebej dramatične so spremembe pri zahtevanih lastnostih in sposobnostih vodij. Pri soočenju s takšno kompleksnostjo pristopov in modelov, avtorja zagovarjata integrativni fokus pri obravnavi vodenja - to je večnivojsko, večdimenzijsko in interdisciplinarno obravnavo vodenja, ki zagovarja vodenje kot funkcijo vodij, vodenih in kompleksnostih konteksta, v katerem vodenje poteka. Alternativne, nove oblike vodenja (avtentično, kolaborativno, omrežno) omogočajo tudi razumevanje novih perspektiv vodenja in vpogled v prihodnost. Multidisciplinaren pristop je v monografiji še posebej razviden pri obravnavi disciplinarnih korenin vodenja, to je področij politologije (moč), psihologije (motivacija), managementa (upravljanja) in komuniciranja; takšno analitično razstavljanje teorij vodenja zagotovo na inovativen način omogoča razumevanje različnih novih pristopov k vodenju. Avtorja javno vodenje ne smatrata za derivat korporativnega vodenja niti ga ne zožujeta samo na izvršilno politično vodenje, ampak pravita, da je le-to kompleksno in zajema tako politično kot upravno in državljansko (civilno) vodenje, pri čemer vsako od teh področij vsebuje številne posebnosti. Monografija vključuje tudi raziskovanje prezrtega problema demokratičnega vodenja in odnosa med različnimi modeli demokracije in vodenjem. Pri tem avtorja ne raziskujeta samo nove zahtevane lastnosti in sposobnosti vodij za 21. stoletje, pač pa tudi ponujata nove rešitve glede koncepta (modela) političnega vodenja. S to knjigo avtorja izpolnjujeta praznino, ki je nastala zaradi dosedanje premajhne povezanosti različnih področij obravnave vodenja in s takšnim pristopom prispevata k boljšemu razumevanju vodenja v sedanjih kriznih časih in razmerah.

MERJENJE UPRAVLJAVSKE SPOSOBNOSTI LOKALNIH SKUPNOSTI: PRIMER SLOVENSKIH OBČIN

(Tomaž Rožen in Miro Haček, Založba FDV, Ljubljana, 2014)

Znanstvena monografija »Merjenje upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti: primer slovenskih občin« celovito predstavlja model merjenja upravljavske sposobnosti lokalnih samoupravnih skupnosti na primeru slovenskih občin. Dejavniki, ki vplivajo na stopnjo upravljavske sposobnosti lokalne skupnosti, so tako interni kot eksterni. Glavni cilj monografije je oblikovanje celovitega modela upravljavske sposobnosti. V ta namen avtorja na podlagi teoretičnih dognanj in obsežne empirične raziskave oblikujeta model, ki zaobjema več skupin dejavnikov upravljavske sposobnosti, in sicer skupine političnih, ekonomskih, upravno-organizacijskih in družbenih dejavnikov. Monografija prihaja v času, ko se v slovenski lokalni samoupravi odpirajo ključna vprašanja, ki bodo vplivala na nadaljni razvoj lokalne samouprave (ali je število občin preveliko, financiranje občin, pomen in vloga zelo majhnih občin); v tem smislu je predloženo delo aktualno in prihaja v pravem trenutku; delo namreč z uporabo modela, ki omogoča empirično merjenje upravljavske sposobnosti vsake slovenske občine ponudi znanstveno utemeljen in dokazljiv odgovor na vprašanje, kako velika mora pravzaprav biti občina, da je upravljavsko zadovoljivo sposobna, tj., da lahko občanom zagotavlja javne dobrine in storitve, zaradi katerih je pravzaprav bila sploh tudi ustanovljena.

JAVNA UPRAVA

(Marjan Brezovšek, Miro Haček in Simona Kukovič, Založba FDV, Ljubljana, 2014)

Knjiga prikazuje in analizira teoretične novosti v sodobni upravni znanosti, obravnava nove, pa tudi tradicionalne vsebine, ki so doživele pomembne spremembe v sedanjih zapletenih družbenih, gospodarskih in političnih razmerah;  vse to vpliva na diferenciacijo javne uprave in modernizacijo upravljalskih metod. Regulacijo javne uprave avtorji proučujejo v okviru in s pomočjo nove teorije institucij, ki javno upravo postavlja v širši okvir,  upravno znanost kot disciplino, ki proučuje javno upravljanje in javno upravo ter se dinamično razvija v svetu in pri nas, pa zasnujejo tudi kot empirično disciplino. Sistemsko izhodišče proučevanja javne uprave je dopolnjeno z analizo legitimnosti javne uprave in kakovosti vladanja ter novimi izzivi in odgovori na vprašanja zanesljive uprave v pristopih novega javnega vladovanja. V knjigi so posebej analizirani tudi različni vidiki slovenske javne uprave – od ustavnih izhodišč, organizacije državne uprave, javnih služb in javnih agencij do lokalne samouprave ter sistema javnih uslužbencev. Knjigo zaključujeta poglavji, ki proučujeta za razvoj javne uprave zelo pomembna razmerja odnosov med javno upravo in politiko ter upravno kulturo in zaupanjem v upravne institucije.

ORGANIZACIJA LOKALNE OBLASTI V SLOVENIJI

(Marjan Brezovšek in Simona Kukovič, Založba FDV, Ljubljana, 2012)

Monografija  se v najširšem smislu ukvarja s sistemskim vidikom organizacije lokalne oblasti v Sloveniji. Njeno organizacijo proučuje na multidisciplinaren način, pri tem pa poleg ustavno-zakonodajnega ter politološkega vidika vključuje tudi nekatere historično razvojne elemente, kot so vprašanje modelov vladanja (vladovanja) na lokalni ravni, odnosov med različnimi vejami oblasti na ravni občine ter vprašanje odnosov med različnimi ključnimi nosilci oblasti v občini. Pri tem se predvsem osredotoča na obdobje po osamosvojitvi, ki ga je zaznamovala ponovna uvedba lokalne samouprave. Avtorja posebej predstavita tudi področje odnosov med občinami in državo ter znotraj občinske odnose, to je odnose med zakonodajno in izvršno vejo oblasti v občini. Poleg modela pristojnosti avtorja za slovenske občine izoblikujeta še model odnosov med župani in podžupani ter župani in direktorji občinskih uprav.

POLITIKI IN VISOKI JAVNI USLUŽBENCI: KDO VLADA?

(Miro Haček, Založba FDV, Ljubljana, 2009)

Znanstvena študija »Politiki in visoki javni uslužbenci: kdo vlada?« analizira odnose med politiko in vrhom birokratskega aparata, ki je v upravni in politični znanosti že dolgo eden temeljnih elementov v raziskovanju birokracije in njenih značilnosti. Jasna razmejitev med politiko in birokracijo je v modernih demokracijah sicer vprašljiva in pogosto neizvedljiva, saj birokracija po eni strani ni več zadolžena zgolj in samo za implementacijo odločitev, sprejetih s strani politikov, ampak so javni uslužbenci v večini modernih demokratičnih držav vključeni tudi v proces oblikovanja politik, v okviru katerega se borijo za lastne koncepcije tistega, kar smatrajo za »dobro politiko«. Knjiga »Politiki in visoki javni uslužbenci: kdo vlada?« prinaša v primerjavi z drugimi podobnimi deli po svetu zlasti empirično kvaliteto, saj vsebuje obširno empirično študijo odnosa med slovensko politiko in vrhom birokratskega aparata. Vprašanje »kdo vlada« je vprašanje, ki si ga je zastavilo že mnogo uglednih avtorjev in na katerega čim bolj jasne odgovore išče tudi avtor študije.