Dosedanji bilateralni raziskovalni projekti

AKTIVNO DRŽAVLJANSTVO IN DOMOLJUBJE MED MLADIMI: PRIMERJAVA SLOVENSKIH IN AMERIŠKIH UČENCEV

Sodobne demokratične družbe se srečujejo z zahtevnimi izzivi, kot je na primer zmanjšanje politične participacije v demokratični družbeni sferi. V večini evropskih držav je mogoče zaznati skoraj letna zmanjšanja politične udeležbe državljanov na lokalni, nacionalni in evropski ravni. Zaradi dramatičnih sprememb v političnih, varnostnih in družbenih razmerah v Evropi v zadnjem desetletju, je današnja mladina vzgojena v bistveno drugačnem duhu kot nekoč. V prizadevanju za "ustvarjanje" večjega števila participativnih državljanov za prihodnost, poteka aktivna razprava tako o državljanski in domovinski vzgoji, kot tudi o aktivnem državljanstvu med mladimi. Obstaja cel spekter različnih mnenj o tem, kako uresničiti to izobraževanje in katere oblike ter metode bi kazalo uporabiti. Na splošno obstajata dva nasprotujoča si pristopa. Prvi je domovinska vzgoja, medtem ko drugi pristop privzgaja občutek prevzemanja odgovornosti in sprejemanja demokratične kulture, obenem pa se trudi ohranjati kritično naravnanost do političnega sistema – gre za t.i. aktivno državljanstvo. Sodobne družbe so liberalne in ohranjajo spoštovanje do človekovih pravic in svobode posameznika. Pripadniki teh družb se morajo zavedati, da je demokratična družba skupna vsem, zato je nujno, da vsak pripadnik te družbe v njenih aktivnostih tudi aktivno sodeluje. Sodobno demokracijo ogroža zlasti občutek odtujenosti, ki izhaja iz družbenih neenakosti, občutka apatije ali nezainteresiranosti, ki se pogosto pojavljajo zlasti v obrobnih družbenih skupinah. Če se družba želi izogniti tem pojavom, mora ukrepati v smeri (re)distribucije dobrin. Vendar pa izvajanje takšnih programov zahteva občutek vzajemnega spoštovanja med člani družbe. Zato je razvoj tako domoljubja kot tudi aktivnega državljanstva med pripadniki družbe nujen, pri tem pa ostaja vprašanje, kako kombinirati oba pristopa, če sploh. Predlagani projekt bo analiziral pristope k aktivnemu državljanstvu in domoljubju v različnih političnih in družbenih sistemih, pri tem pa se osredotočal zlasti na mlade. Z raziskovalnim projektom želimo analizirati izbrane vidike aktivnega državljanstva in domovinske vzgoje učencev slovenskih in ameriških šol ter primerjati različne pristope k državljanskemu in domovinskemu izobraževanju, ki se uporabljajo v srednjih šolah v Sloveniji in ZDA. Pričakujemo dvoletno študijo, pri čemer projekt vključuje raziskovalni skupini v obeh regijah.

VODENJE NA LOKALNI RAVNI: PRIMERJAVA LOKALNIH SKUPNOSTI V ZDA IN SLOVENIJI

Interakcijski pristop opisuje, da politično vodenje izhaja iz procesa, v katerem politični voditelji ne le določajo potek sprejemanja odločitev, ampak tudi sami oblikujejo sklop dejavnikov, ki jih pri tem ovirajo. V njem je poudarjena soodvisnost med strukturami in pravili, ki vplivajo na vodenje in osebnost voditeljev. Obstaja več definicij političnega vodenja. Edinger na primer opredeljuje voditelje kot osebe, ki izvajajo nadzor nad ravnanjem drugih tako, da jih usmerijo v želeno smer. Leach in Wilson karakterizirata voditelje s sposobnostmi, da navdušijo in prepričajo druge, da sledijo poteku dejavnosti, kjer obstaja vsaj nekaj začetnih odpornosti proti njej. Takšne predstave o vodenju se osredotočajo na osebnostne lastnosti, sposobnosti in spretnosti, kako voditelj deluje; skratka, to je stil vodenja. Namen tega raziskovalnega projekta je osvetlitev nekaterih vidikov vodenja županov v lokalnih skupnostih v Sloveniji in ZDA. Ti vidiki se nanašajo na institucionalne okvire, znotraj katerih delujejo politično voditelji (župani) lokalnih skupnosti, na vedenje, osebnostne lastnosti in percepcije teh voditeljev. Različne stile vodenja bomo razvrstili v skupine v skladu z ustrezno literaturo (POLLEADER tipologija). Ta klasifikacija stilov vodenja temelji na vrednotah političnih voditeljev v povezavi z usmeritvijo vodenja (zaznavanje in naloge) in njegovim/njenim dojemanjem izvrševanja oblasti. Natančneje, poudarek bo na izgradnji dveh dihotomij. Prva se nanaša na »strateško« ali »reproduktivno« usmerjenost župana; druga na »avtoritativen« ali »kooperativen« odnos župana. Iz omenjenih dihotomij sta John in Cole izdelala štiri stile vodenja županov, in sicer vizionar, sporazumni pospeševalec, šef mesta in zaščitnik. Po opredelitvi stilov vodenja lokalnih političnih voditeljev (županov) v slovenskih občinah in lokalnih skupnostih ZDA, bomo raziskali različne spremenljivke, ki vplivajo na politično vodenje. Stil vodenja je delno odvisen od možnosti in omejitev, določenih s strani kontekstualnih dejavnikov, kot so sam sistem lokalne samouprave skupaj z vertikalnimi in horizontalnimi razmerji moči, nacionalni kontekst, velikost občin, strankarski sistem in drugo ter delno od osebnostnih lastnosti župana in njegovega dojemanja vodenja.

POSLEDICE SOCIALNE IZKLJUČENOSTI ŽENSK IZ IZOBRAŽEVALNEGA SISTEMA NA VKLJUČENOST ŽENSK V POLITIKO

Predlagani raziskovalni projekt bo analiziral politično akcijo in vključenost žensk v Sloveniji in srednjezahodni (Midwestern) regiji v ZDA v povezavi s socialno izključenostjo mladih žensk iz izobraževalnega sistema v obeh državah. Vloga žensk v političnih strukturah se močno razlikuje glede na družbeni položaj, ki izvira iz širšega kulturnega okolja in ga determinirajo spol, družbeno-ekonomski položaj in politična zgodovina. S pomočjo metod zbiranja statističnih podatkov, družboslovnega intervjuja in fokusnih skupin bomo raziskovalci identificirali in analizirali vlogo spola, pri čemer bomo analizirali socialno izključenost mladih žensk iz izobraževalnega sistema na različnih stopnjah (primarna, sekundarna, terciarna) in kako ta izključenost vpliva na vključenost žensk v politične procese v političnih sistemih obeh držav. Dodatno je naš cilj ugotoviti pomanjkljivosti trenutne udeležbe žensk v politiki in političnih organizacijah ter procesov, s katerimi bi lahko le-to dodatno povečali. V ta namen bomo postavili hipotezo, s katero bomo preverjali trditev, da je eden ključnih dejavnikov (ne)vključenosti žensk v politično življenje pomanjkanje formalne in neformalne izobrazbe, kar je neposredna posledica socialne izključenosti mladih žensk iz izobraževanja. Ob tem si bomo zastavili naslednja raziskovalna vprašanja: Do katere stopnje (če sploh) so mlade ženske izključene iz formalnega izobraževanja v obeh državah? Do katere stopnje so ženske vključene v politično akcijo? Ali je bolj verjetno, da je participacija žensk v politiki omejena zgolj na uveljavljanje pasivne volilne pravice ali je mogoče pričakovati tudi druge, bolj aktivne oblike participacije?  Ali se delež žensk, ki prevzemajo vodilne vloge v političnih organizacijah, povečuje; ali je verjetneje, da bodo ženske sodelovale v formalnih ali neformalnih oblikah političnega vodenja?  Kako volilno telo gleda na ženske kandidatke in politične voditeljice. Gre za mednarodno primerjalno študijo kot ključen mehanizem razumevanja ne le različnih vlog izobraževalnih sistemov in spola, pač pa tudi vpliva le-teh na procese vključevanja v politiko. Primerjalna študija bo opravljena na primerih države Slovenije in Midwestern regije v ZDA, ki nudita relativno demografsko primerljivost ob političnih in zgodovinskih razlikah.